SpaceX ob borznem debiju poletel še višje, Musk postal prvi bilijonar

Posel Jan Artiček 12. junija, 2026 17.48
featured image

Delnica SpaceX je ob začetku borznega trgovanja dosegla ceno 150 dolarjev, kar je 11 odstotkov višje od cene v prvi javni ponudbi delnic, nato pa še rasla.

12. junija, 2026 17.48

Vesoljsko podjetje SpaceX, ki ga vodi najbogatejši Zemljan Elon Musk, je z včerajšnjo prvo javno ponudbo delnic (IPO) postavilo rekord med borznimi debiji s 75 milijardami dolarjev zbranega kapitala, ob današnji uvrstitvi delnic na borzo Nasdaq pa je vrednost podjetja še zrasla ob močnem povpraševanju.

Cena delnice v okviru IPO je bila postavljena pri 135 dolarjih, s 4,3 odstotka prodanih delnic pa je SpaceX zbral načrtovanih 75 milijard dolarjev, vknjižil največji IPO vseh časov in postal osmo največje podjetje na svetu s tržno vrednostjo 1.770 milijard dolarjev.

Trgovanje z delnico na Nasdaqu ni steklo takoj ob odprtju borze, saj so banke izdajateljice delnic morale na podlagi povpraševanja določiti začetno tržno ceno. Ko je delnica le šla v obtok (okrog 17.45 ure po srednjeevropskem času), je bila cena postavljena pri 150 dolarjih, kar je 11 odstotkov nad IPO-ceno, a precej nižje od napovedane 35-odstotne rasti. Pri tej ceni delnic je bila tržna vrednost SpaceX okrog 1.960 milijard dolarjev, kar ga je uvrščalo na sedmo mesto med največjimi borznimi družbami.

Delnica SpaceX na Nasdaqu
Delnica SpaceX od petka kotira na Nasdaqu, otvoritveni zvonec je pozvonila predsednica Glynne Shotwell (Foto: PROFIMEDIA)

Rast se nadaljuje

Delnica SpaceX je od začetka trgovanja še naprej rasla in ob 18.18 po srednjeevropskem času dosegla 165 dolarjev ali 22 odstotkov nad ceno prve javne ponudbe delnic. Nekaj čez sedmo uro je delnica pridobila že dobrih 30 odstotkov, cena je bila pri 176 dolarjih. S tržno vrednostjo blizu 2.300 milijard dolarjev je SpaceX prehitel tajvanski TSMC za šesto mesto na lestvici največjih podjetij.

Že ob IPO je povpraševanje po delnicah v višini 350 milijard dolarjev za štirikrat preseglo obseg izdaje. Rast delnice je bila zato ob uvrstitvi na borzo pričakovana, saj mnogi vlagatelji niso prišli do delnic v okviru IPO. SpaceX je v več pogledih spremenil pravila prvih kotacij, med drugim s tem, da je do 30 odstotkov delnic, ki so bile na voljo (tako imenovani float, angl.), ponudil malim vlagateljem. Običajno je za male vlagatelje na IPO-jih na voljo 5-10 odstotkov delnic.

Ti so se že pri izdelovalcu električnih vozil Tesla, ki ga prav tako vodi Musk, izkazali za ključne podpornike Muskovih borznih podvigov. Delnica Tesle je sprva izgubila do tri odstotke, kar po pisanju Bloomberga kaže, da je zanimanje za zgodovinski IPO nekatere vlagatelje preusmeril od Tesle k drugi Muskovi delnici. A okrog sedme ure se je tečaj obrnil v zeleno, delnica je bila 0,6 odstotka nad izhodiščem.

Za solastništvo SpaceX so na voljo delnice razreda A, ki imetniku dajejo en glas na skupščini, za razliko od delnic razreda B z 10 glasovi, ki jih v veliki meri obvladuje Musk.

Milijarder Elon Musk
Glavni izvršni direktor in ustanovitelj SpaceX Elon Musk je postal prvi bilijonar (Foto: PROFIMEDIA)

Prvi bilijonar

Z rastjo delnice na borzi je Musk postal prvi človek v zgodovini s premoženjem, večjim od tisoč milijard dolarjev. Z IPO je ta mejnik za las zgrešil, saj je njegovo premoženje pri ceni 135 dolarjev za delnico znašalo okrog 971 milijard dolarjev. Že štiriodstotna rast delnice bi zadostovala za prečkanje mejnika, s katerim ima pod palcem več kot dvanajstkratnik lanskega bruto domačega proizvoda Slovenije in enkrat več kot celotno gospodarstvo njegove domovine, Južne Afrike.

Prvi mož podjetja se je na omrežju X odzval na rast delnice SpaceX. “Ljubim izjemne ljudi pri SpaceX, bolj kot lahko izrazijo besede,” je dejal.

“SpaceX-u sem pripisoval 10-odstotno možnost, da sploh uspe,” je Musk dejal v Teksasu, kjer domuje SpaceX, tik pred zvoncem, ki je otvoril petkovo trgovanje. Predsednica SpaceX Gwynne Shotwell in finančni direktor Bret Johnsen, ki sta prav tako med zmagovalci rekordne kotacije, sta ob 9.30 po vzhodnoameriškem času (15.30 po slovenskem času) pozvonila na otvoritveni zvonec borze Nasdaq.

Vsi niso delili veselja z Muskom. Skupina z imenom Stop Funding Billionaires (Prenehajte financirati milijarderje) je v New Yorku protestirala pred sedežem banke JPMorgan, ene od izdajateljic delnic SpaceX-ove prve javne ponudbe, piše Bloomberg. Razprli so transparent z napisom: “Ustavite Elona. Brez bilijonarjev. Elon vam krade pokojninski sklad 401k.”

Ameriška senatorka iz vrst demokratov Elizabeth Warren je v zapisu na X pozvala k uvedbi davka na premoženje.

Zaupati Muskovi viziji

Musk je v SpaceX konsolidiral več svojih poslov. Februarja lani je namreč SpaceX, ki se ukvarja z izstrelitvami raket in ponuja satelitski internet Starlink, združil s svojim start upom za umetno inteligenco xAI, ki vključuje model Grok in družbeno omrežje X. Tako ima SpaceX sedaj tri poslovne stebre: vesoljski posel z izstrelitvami, satelitski posel Starlink in umetno inteligenco.

Največje priložnosti za združeno podjetje vidi prav v umetni inteligenci, kar vključuje doslej še nepreizkušeno gradnjo podatkovnih centrov v vesolju. A trenutno podjetje beleži milijardne izgube predvsem zaradi ogromnih naložb v umetno inteligenco ter za gradnjo nove in večje rakete starship, ki bo pomagala človeka vrniti na Luno in bi bila ključna tudi pri izstrelitvah večjih satelitov za podatkovne centre.

Edini dobičkonosni del posla je trenutno Starlink, ki pomeni okrog 60 odstotkov vseh prihodkov SpaceX. Ti so lani znašali okrog 19 milijard dolarjev (od tega dobrih 11 milijard iz Starlinka), občutno manj od tržne vrednosti podjetja. Za primerjavo: SpaceX ima precej višjo tržno vrednost od velikana družbenih omrežij Meta Platforms (1.400 milijard dolarjev), ki je lani ustvaril dobrih 200 milijard dolarjev prihodkov.

Vlagatelji morajo za naložbo v SpaceX zaupati Muskovi viziji, ne le glede orbitalnih podatkovnih centrov, ampak tudi visokoletečih ciljev, kot je človeška kolonija na Marsu. Milijarder, ki ima v lasti dobrih 40 odstotkov SpaceX, bo prek lastništva delnic razreda B obvladoval 84 odstotkov glasovalnih pravic v podjetju in tako ohranil nadzor nad upravo in strategijo kljub uvrstitvi na borzo in širitvi bazena lastnikov.